Družbena in kulturna nepopustljivost, ki jo je zaradi ukinitve ministrstva za kulturo v teh dneh v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti pokazal Niko Grafenauer, ni le razumljiva, temveč je predvsem kemično čista. Iz redkokaterih ust bi izrečena misel o »aksiomski nadležnosti besede kultura«, ki je zmerom šla na živce oblastnikom in njihovi »volji do moči«, zvenela tako verodostojno. Ob letošnjem kulturnem prazniku pa šteje tudi zato, ker slovenskemu občestvu postavlja vprašanje, kakšno Slovenijo si Slovenija v resnici želi. Grafenauerjeva teza o kulturi kot »formativu slovenstva« in kot »ontološki entiteti« je pravzaprav enaka tezi, iz katere je 1980 zrasla Nova revija, ki ima opraviti z dogajanjem v t. i. drugi slovenski pomladi. Samostojna država je tu, umeščena je celo v Evropo, potopljena v svetovno krizo in pred njo so zahteve po strukturnih reformah ...

V okviru praškega kulturnega središča Trafačka nastaja voščena skulptura v obliki srca iz sveč, ki so jih ljudje prižgali v spomin na preminulega predsednika Václava Havla. Na ogled bo na trgu ob tamkajšnjem Narodnem gledališču. Sveče tokrat ne bodo romale na odpad. Poleg avtorjev projekta Romana Švejde in Lukáša Gavlovskega se v prostorih praškega kulturnega središča Trafačka giblje nekaj prostovoljcev, ki so sprejeli izziv in se odločili sodelovati pri projektu. Največ dela je z razvrščanjem sveč in odstranjevanjem plastične in steklene embalaže, je za České noviny povedal Lukáš Gavlovsky. Nato bodo pripravljen kovinski model napolnili s stopljenim ­voskom. Skulptura v obliki srca naj bi po poročanju portala České noviny bila visoka dva metra, notranjost pa bi lahko sprejela odraslega človeka. Nastaja po delih oziroma plasteh, ki jih bodo nato umetniki sestavili na trgu ob Narodnem gledališču. ...

Jutri zvečer se bodo na ploščadi pred Cankarjevim domom zbrali nasprotniki ukinitve kulturnega ministrstva in tam prižigali sveče. Takšen je načrt Koordinacijskega odbora kulture Slovenije (KOKS). Somišljenike vabijo v čim večjem številu. Letošnja Prešernova proslava ima torej predigro, ki je ni v glavnem scenariju, kulturni praznik pa predznak, ki sporoča, da je nekaj hudo narobe. KOKS, nastal je pred le nekaj dnevi in združuje večino kulturnih društev v državi, začenja delovati kot civilna alternativa ukinjenega ministrstva.Je torej pred vrati vojna med kulturno sfero in državo? Čeprav je od daleč ta boj videti kot spopad za običajne interese, ki jih pač ima kultura, bi se zelo kmalu pokazalo, da gre za nadaljevanje slovenskega kulturnega boja z nekoliko premešanimi ideološkimi kartami in z doslej neznanimi sredstvi. Stoletni spopad slovenskih ideologij, ki se ...

Zadnje čase je vse bolj jasno, da je priložnost Slovenije tudi v zeleni rasti in zelenih delovnih mestih. Ta med drugim prinašajo dodano vrednost izdelkom in storitvam, zmanjšujejo nekatere stroške podjetja, zaposlenim pa omogočajo zdrav karierni in osebnostni razvoj. Fotovoltaična industrija v Sloveniji že ustvarja nova delovna mesta. V Bisolu pravijo, da je v Sloveniji izjemno težko najti strokovno podkovan kader z izkušnjami na področju fotovoltaike, ker je panoga mlada. Specifične spretnosti se morajo njihovi sodelavci naučiti, ko jih zaposlijo. Sodelujejo pa tudi z različnimi fakultetami, ki imajo za podjetja potencialno zanimiv kader. Ekološki poklici, ki so danes morda manj prepoznani, bodo v prihodnosti nujni. Kar nekaj podjetij v Sloveniji se »ozelenjuje«, za to pa je treba zaposlene tudi izobraziti. Velenjska Visoka šola za varstvo okolja izobražuje diplomirane ekotehnologe. ...

Peking – Istega dne, ko sta Kitajska in Rusija z vetom preprečili sprejetje resolucije, ki obsoja sirskega predsednika Bašarja al Asada, sta na varnostni konferenci v Münchnu ameriški senator John McCain in namestnik kitajskega zunanjega ministra Zhang Zhijun izmenjala nekaj zanimivih misli. McCain je namreč trdil, da »arabska pomlad prihaja na Kitajsko«, Zhang pa mu je odgovoril, da je to le »navadno sanjarjenje«. In ko sta potem drug drugemu zelo odločno predstavila še nekaj razlogov za in proti »pomladi«, so kitajski analitiki začeli ugotavljati, da je veto v varnostnem svetu OZN res povezan s strahovi Pekinga, ki se boji, da bi Sirija lahko postala nova Libija, Kitajska pa nato naslednja Sirija. Ne glede na to, da Kitajska zdaj trdi, da je njen predstavnik v VS OZN Li Baodong poskušal ...

Ljubljana - Zahtevo za blokado spletnih strani www.pokerstars.com in pokerstars.si je Unpis vložil pred dvema mesecema. Zaradi spremenjenega zakona o igrah na srečo tokrat ni mogel več neposredno odrediti blokade, temveč je prvič doslej moral ponjo na sodišče. Upravno sodišče je tako sredi decembra pozvalo 76 ponudnikov dostopa do interneta, naj se izjasnijo o tem ukrepu, konec januarja pa je odločilo. Sodišče je, kot so pojasnili iz urada njegove predsednice Jasne Šegan po načelu kontradiktornosti, sprejelo argumente urada in zavrnilo tiste, ki so jih posredovali operaterji. Tako bi moralo 56 ponudnikov dostopa do interneta, ki imajo dostop do strežnikov DNS (ostalih 20 zgolj posreduje spletni promet), včeraj izvesti blokado. Tokrat Unpis ni predpisal zgolj onemogočanja prevajanja tekstovnega spletnega naslova (www.pokerstars.com) v naslov IP (v konkretnem primeru 77.87.181.63 in 77.87.180.160). Zahteval je še ...

»Pri kuhanju lahko ljudje prebudimo čarobnost, ki se skriva globoko v nas, in postanemo alkimisti. Mavrico živil lahko sestavljamo v presenetljive okuse in oblike, s svojimi rokami jim vdahnemo življenjsko energijo in ljubezen. Smo, kar jemo,« pravi Katja Mrzel, medtem ko se na zeleni ponedeljek v njeni kuhinji družimo ob rezancih s špinačno omako. Se spominjate vrečk vaniljevega sladkorja in pecilnega praška z recepti na hrbtni strani? S temi recepti je Katja Mrzel kot majhna deklica preizkušala svoje najzgodnejše kulinarične spretnosti. Mama je bila njena vzornica, vendar pa se Katja ni podrejala disciplini, natančnosti in strogim navodilom receptov, ki ji jih je poskušala vcepiti mama – učiteljica po poklicu. Že takrat jo je zanimalo eksperimentiranje in kulinarične igre, ki so sledile njenemu občutku za okusno, lepo in zdravo. Življenjska pot jo ...

Letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada se bodo te dni kopali v soju žarometov in medijski pozornosti. Vprašanje, ki se postavlja ob tej vsakoletni slovesni ceremoniji, je, ali to priznanje razen nekajtedenskega trepljanja po ramenih v življenje ustvarjalcev prinese še kaj. Valentina Plahuta Simčič Nekaj nagrajencev za literaturo, ki so Prešernovo nagrado in nagrado Prešernovega sklada dobili po letu 2000, smo povprašali, kakšne dolgoročne posledice je ta nagrada prinesla v njihovo intimno in javno življenje, kako jim je spremenila življenje, je odprla kakšna vrata, je prinesla  težave, je bila spodbuda pri ustvarjanju... Takile so bili odgovori: Vinko Möderndorfer Nagrajenec Prešernovega sklada v letu 2000 Z nagradami je križ. Ponavadi pridejo prepozno, ali sploh ne pridejo, ali pa pridejo za napačno stvar. Redko pridejo pravočasno ...

Ljubljana – Vlada je prejšnji četrtek sprejela sklep o financiranju obnove Kliničnega oddelka za hematologijo UKC Ljubljana iz tekoče proračunske rezerve. Sklep pa še vedno ni napisan, ker ga morajo na ministrstvu za zdravje dopolniti. Po dogovarjanjih v zadnjem času in iskanjih zakonite rešitve je pred dvema tednoma prevladala odločitev, naj končno različico pripravi ministrstvo za zdravje. Ministrstvo za finance, ki je drugi jeziček na tehtnici, je namreč ugotovilo, da načrtovana (in najprej že dopuščena) dolgoročna zadolžitev UKC Ljubljana kot javnega zavoda ne pride v poštev, saj da zanjo po zakonu o javnih financah ni zakonske podlage. Vlada je tako prejšnji teden sklenila, da v proračunu za tekoče leto prerazporedijo sredstva in tako, tudi iz proračunskih rezerv, ministrstvu za zdravje zagotovijo dodatna sredstva v višini 11,3 milijona evrov in omogočijo nujno ...

Wisława Szymborska se očitno nikoli ni dobro počutila na velikem odru, obdana z ljudmi, ki o njej zelo verjetno niso kaj dosti vedeli in je najbrž niti brali niso. Czesław Miłosz je bil njeno nasprotje.Na to domnevo kaže več dogodkov; sam sem ju na kratko srečal na svetovnem knjižnem sejmu v Frankfurtu jeseni leta 2000. Poljska je bila tisto leto glavni gost sejma, s številnimi kulturnimi prireditvami po vsej Nemčiji. Na odprtju sta bila med povabljenci kar dva poljska nobelovca, dva pesnika – Szymborska in Miłosz. Dokaj velika, domiselno, pregledno in okusno opremljena, skratka, atraktivna postavitev, še bogatejša kot vsa leta doslej. Police slavnostno obložene s knjigami. Velike fotografije pisateljev, poseben poudarek na štirih poljskih nobelovcih – Henryku Sienkiewiczu (1905), Władysławu Reymontu (1924), in takrat še živima Miłoszu (1980) in Szymborski ...